Dandanes so razvite številne obsevalne luči, ki sevajo različne valovne dolžine ultravijoličnih (UV) žarkov in se uporabljajo v različne namene.
Koža je največji organ človeškega telesa. Njena površina obsega skoraj 2 kvadratna metra in predstavlja do 15 odstotokov teže vsega telesa. Je največji regulacijski in varovalni organ v našem telesu. Ščiti nas pred škodljivimi fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi vplivi, uravnava telesno temperaturo in sodeluje pri izločanju različnih škodljivih snovi iz organizma. Preko kože lahko organizem tudi sprejema številne snovi. Opravljanje teh nalog lahko zagotovi le zdrava koža, zato moramo skrbeti zanjo, jo pravilno negovati in ustrezno varovati.
Med škodljive fizikalne vplive, ki delujejo na naše telo, spadajo tudi sončni žarki. Le majhen del celotnega spektra sončnih žarkov doseže površino Zemlje. To je del UV-žarkov, toplotni žarki in svetlobni žarki.
Največ škode naredijo UV-žarki., katere razdelimo na tri skupine:
– KRATKOVALOVNI (UVC) ŽARKI – smrtno delujejo na mikroorganizme ter uničevalno in rakotvorno na druge celice. Ti žarki ne dosežejo zemeljske površine, saj se v celoti absorbirajo v stratosferi;
– SREDNJEVALOVNI (UVB) ŽARKI – ti žarki deloma dosežejo zemeljsko površino predvsem poleti in spomladi. Povzročajo sončne opekline, vnetja kože, škodljivo delujejo na jedrne kisline celic. Bolj nevarni so v času, ko koža še ni porjavela.
– DOLGOVALOVNI (UVA) ŽARKI – v celoti dosežejo zemeljsko površino, povzročajo tvorbo melanina in zaželjeno porjavitev kože. Z leti lahko povzročijo spremembe jedrnih kislin kožnih celic, poškodbe kolagena in Elastina. Povzročijo lahko spremembe v teksturi kože, gubanje kože in pigmentne madeže na koži.
Zavedati se je treba, da smo ljudje različno dovzetni na vplive sončnih žarkov. Za škodljive vplive sončnih žarkov so najbolj dovzetni predvsem svetlopolti in pegasti ljudje. Pomembno je poznati nevarnosti sončenja, tip svoje kože in možnosti zaščite pred sončnimi žarki. Teh možnosti je več – ena izmed njih je tudi uporaba solarija, ki nam omogoča natančno in individualno doziranje sončenja, kar pri naravnem sončenju ni mogoče.
V prejšnjih stoletjih je bila bledica »modna« – odraz višjega sloja, dandanes pa je porjavelost telesa znak športnosti, atraktivnosti in zdravja.
Zagorela koža je obrambna reakcija telesa pred sončnimi žarki. Žarki UV-B namreč spodbudijo melanocite (posebne površinske celice v koži), da začnejo močneje proizvajati bele melaninske pigmente. Ti na poti v zgornje sloje porjavijo. Koža se zaščiti tako, da začne proizvajati več melanina. Že pigmentirana koža takoj porjavi zaradi UV-A žarkov (direktna pigmentacija), UV-B žarki pa imajo nadaljno vlogo pri zaščiti kože. Povzročajo nastajanje t.i. »svetlobnih žuljev«, zadebelin na koži. Če sta direktna pigmentacija in svetlobni žulji optimalno zapolnjena, lahko dosežemo tudi do 40-kratno zaščito pred soncem. Pri umetnem sončenju potekajo enaki procesi kot pri naravnem sončenju.
Pozitivni vplivi UV-žarkov so tudi medicinsko dokazani. Vitamin D se tvori v telesu samo pod sončnimi žarki ali v solariju. Pomemben je za rast kosti in proti osteoporozi, stimulira imunski sistem, zvišuje telesno zmogljivost, lajša depresijo in ugodno deluje na srce, krvni obtok. Z uporabo solarija lahko kožo zaščitimo pred soncem (pred morebitnimi opeklinami). Z UV-svetlobo se zdravijo tudi nekatere kožne bolezni – akne, luskavica, nevrodermitis.
Priporoča se največ deset sončenj v roku dveh do treh tednov, nakar zadostuje eno do dve sončenji na teden (ali dva tedna), da se dosežena porjavelost ohrani. Učinek solarija je boljši ob večkratnem sončenju krajši čas. Pred sončenjem se je potrebno sleči, odstraniti kozmetiko in nakit. Ležišče mora biti čisto. V solarij se uležemo na hrbet. Potrebno je poskrbeti za dodatno zaščito določenih delov telesa, predvsem oči (uporabimo očala) – oči naj bodo ves čas zaprte in jih ne odpirajte vse dokler se aparat ne izklopi. Po končanem sončenju je potrebno ležišče ponovno očistiti z dezinficiskim sredstvom.
Priporočljivo je uporabljati ustrezno kozmetiko za nego kože. Na tržišču obstajajo posebne hidrantne kreme, ki so namenjene prav sončenju v solariju. Lahko pa uporabite tudi normalne vlažilne kreme. Kožo lahko namažete pred in tudi po sončenju.
Uživanje določenih zdravil lahko ojača delovanje UV žarnic. V primeru, da redno uživate zdravila ali imate katero izmed kožnih bolezni, vam priporočamo, da se pred sončenjem posvetujete s svojim zdravnikom. To ne velja za običajna zdravila kot so Aspirin, tablete za glavobol, Braunemon, ipd., ki se izdajajo brez recepta. Če vaša koža občutljivo reagira že na prvo sončenje (vnetje, pigmentacija, otekline), je potrebno cikel sončenja prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.
Sončenje v solariju je varnejše, vendar lahko nepravilno izpostavljanje povzroči poškodbo oči, opekline, kožnega raka in prezgodnje staranje kože. Umetno sevanje, lahko tako kot naravno, poškoduje imunski sistem, povzroči reakcije na določene dišave, losjone, vlažilce in zdravila. Preden se odločite za solarij, se morate zavedati tudi vseh posledic, ki jih le ta prinaša.
Uporabo solarija se odsvetuje:
– osebam mlajšim od 16 let,
– osebam, ki jemljejo zdravila, ki lahko izzovejo reakcijo,
– svetlolasim osebam z zelo občutljivo kožo,
– osebam, ki so že večkrat imele sončne opekline,
– pegastim in rdečelasim osebam,
– osebam, ki imajo večje število maternih znamenj,
– osebam, ki imajo v anamnezi ali družini kožnega raka,
– nosečnicam,
– med močnim menstrualnim ciklom.
Najpomembnejši del solarija je žarilec, ki proizvaja toplotne, svetlobne in UV-žarke. Starejši tipi solarijev so imeli kremenčeve svetilke, ki sevajo UV žarke vseh valovnih dolžin (so koži škodljivi – lahko se pojavi rdečina, oteklina in celo prave otekline). Novejši tipi solarijev pa sevajo žarke večjih valovnih dolžin, ki omogočajo daljše obsevanje telesa ob razmeroma majhnem tveganju. Ne povzročijo vnetja in opečenosti kože, ampak postopno direktno porjavitev.
Viri sevanja v solarijih so UV-žarnice s svetilno snovjo. Napolnjene so s plinom in na notranji strani prevlečene s svetilno snovjo. Razlikujejo se predvsem po višini deleža UVC in učinku. Najpogosteje so uporabljene metal-halogene živosrebrne žarnice (visokotlačni reflektorji), ki dosežejo površinsko temperaturo med 800 in 900 stopinj Celzija, zato se za proizvodnjo reflektorjev uporablja kremenčevo steklo. Uporabljamo jih lahko le v kombinaciji s kvalitetnimi filtri, ki zadržijo nezaželeno sevanje in prepuščajo le zaželene dolgovalovne UVA-žarke Življenjska doba žarnice je odvisna od vrste svetilnega materiala in časa uporabe.
Uporaba solarija nam omogoči nastanek zaščite pred soncem, izboljša naše razpoloženje, zdrav in spočit videz, sprostitev… S sončenjem v solariju pripravimo kožo na poletje ter pričaramo poletno zagorelost tudi v meglenih jesenskih in zimskih dneh.
